APDEJT.si

Prezes poljskega ustavnega sodišča Bogdan Święczkowski se je ostro odzval na odločitev ministra za pravosodje Waldemarja Żurka, ki je suspendiral njegovo ženo, sodnico Małgorzato Hencel-Święczkowsko, s položaja predsednice okrožnega sodišča v Sosnowcu. Święczkowski je dejanje označil za »osebno in maščevalno«, saj naj bi šlo za odvetništvo proti dejavnostim ustavnega sodišča.

V Romuniji je Vrhovni sodni svet (CSM) ostro obsodil predlog vlade za reformo pokojninskega sistema za sodnike in tožilce, ki ga je napovedal Bolojan. CSM je dejanje označil kot "pravi diktat" in "neprimerno ter samovoljno uveljavljanje pristojnosti", ki naj bi spodkopavalo neodvisnost sodstva. Menijo, da spremembe starosti za upokojitev in višine pokojnin kršijo ustavna načela in mednarodne predpise ter predstavljajo neposreden napad na neodvisnost pravosodja. Reforma je bila sprejeta enostransko, brez posvetovanja, kar je v nasprotju s pravno državo.

Črnogorski svet Agencije za nacionalno varnost (ANB) je začasno ustavil postopek odločanja o razlogih za razveljavitev sodbe Upravnega sodišča Črne Gore, kar je komentirala Perović. Tri nevladne organizacije so pozvale k umiku predloga zakona o ANB iz parlamentarne procedure ter k javni in strokovni razpravi o njem. Policija je Turčiji izročila obsojenca za naklepni umor in podala kazensko ovadbo proti njemu. V ZDA pa so zahtevali odpečatenje transkriptov v primeru Epsteina in Maxwellove.

Poljsko sodstvo je postalo instrument politike zaradi reform nacionalnokonzervativne stranke PiS, kar še vedno povzroča napetosti, kljub temu da je Donald Tusk na položaju že leto in pol. Sodišča veljajo za kompromitirana, politične frakcije pa si medsebojno očitajo resne kršitve. Pričakuje se, da bo novoizvoljeni predsednik še naprej deloval konfrontacijsko. Podobno se tudi nemško Ustavno sodišče, kljub svoji vlogi najvišjega sodnega in ustavnega organa, bori s političnim postopkom imenovanja sodnikov, kar vzbuja dvome o njegovi neodvisnosti in sposobnosti nepristranskega odločanja kot varuha ustave.

Vrhovni sodnik BR Gavai je v odzivu na opazko, naj se vrhovno sodišče ne pusti omajati 'narativom' proti centralni preiskovalni agenciji, Uradu za izvrševanje, izjavil, da ne gledajo novic in ne spremljajo YouTube intervjujev.

Neformalna skupina sodnikov in tožilcev "Odbrana struke" je javno vprašala Visoki svet sodstva (VSS), zakaj se ni odzval na neposredne politične in medijske napade na sodnike. Kot so navedli, so zadnji medijski zapisi o sodnicah Mari Vukmirović, Marini Barbir in Milošu Labudoviću eklatantni primeri nedopustnega vplivanja na delo sodnikov ter kršenja osebnih svoboščin in pravic posameznika. Poudarili so, da VSS ni reagiral na netočne in vznemirjajoče podatke iz zasebnega življenja sodnikov in tožilcev.

Nemški sodniški sindikat Richterbund je ponovno izpostavil nesprejemljivost trenutne ureditve, po kateri morajo tožilci v Nemčiji slediti navodilom ministrov. Takšno stanje je v nasprotju z načeli neodvisnega odločanja pravosodja v pravni državi in je po mnenju sindikata 'unding'.

Nemško združenje sodnikov (Richterbund) je izrazilo zaskrbljenost glede neodvisnosti tožilcev v Nemčiji. Po mnenju združenja bi morala biti sodna veja oblasti povsem neodvisna, vendar pa so nemški tožilci trenutno podvrženi morebitnim navodilom ministrov, kar Richterbund ocenjuje kot nesprejemljivo. Združenje poudarja, da je neodvisno odločanje v pravni državi ključnega pomena.

V številnih mestih po Srbiji so potekala zborovanja državljanov, ki nasprotujejo blokadam in želijo normalno življenje. Shodi, organizirani v približno 50 krajih, so se zaključili hitreje od pričakovanj. Po poročanju Blica so jih organizirali Vučićevi privrženci. Protestniki so nosili srbske zastave in transparente.

Izredna generalna seja (EGM) Malezijske odvetniške zbornice, ki naj bi razpravljala o dveh predlogih glede neodvisnosti sodstva, ni mogla potekati, saj ni bil dosežen zahtevani kvorum 500 odvetnikov. Seja je bila odpovedana v soboto, 26. julija, zaradi neuspeha pri zagotovitvi zadostnega števila udeležencev.

Sodni svet je izrazil zaskrbljenost in napovedal ustavno presojo zakonodajnega svežnja za reformo pravosodja, znanega kot »sodniški trojček«. Opozorili so, da je postopek obravnave nepregleden, strokovno neustrezen in nevaren za pravno državo.

Nicolas Sarkozy je v spremstvu soproge Carle Bruni prispel v zapor La Santé, kjer je začel prestajati petletno zaporno kazen. Pred aretacijo so ga obiskali njegovi otroci. Preiskava proti Sarkozyju se je začela leta 2011, ko ga je eden od sinov libijskega diktatorja obtožil prejemanja sredstev iz Tripolija za financiranje kampanje leta 2007. Sarkozyjeva celica naj bi bila opremljena s kuhinjo, hladilnikom in tušem.

Romunsko ustavno sodišče (CCR) je razveljavilo vladni zakon o reformi posebnih pokojnin sodnikov, ker vlada pred sprejetjem ni pridobila mnenja Višjega sodnega sveta (CSM). CCR meni, da je vlada s tem kršila neodvisnost sodstva in da reforma ni nujna, pokojnine pa morajo biti blizu zadnji plači. Štirje sodniki CCR menijo, da je za to odgovoren CSM, ne pa vlada. Zaradi te odločitve Romunija lahko izgubi sredstva iz načrta za okrevanje.

Skupina približno tridesetih odvetnikov je vložila tožbo proti francoskemu ministru za pravosodje Géraldu Darmaninu zaradi navzkrižja interesov po njegovem obisku pri Nicolasu Sarkozyju v zaporu La Santé. Tožba Darmanina obtožuje nezakonitega vplivanja, zavzemanja stališča in nedovoljenega sprejemanja koristi.

Romunski Svet za sodstvo (CSM) je ugotovil, da je nekdanji minister za pravosodje Stelian Ion kršil neodvisnost sodnikov z izjavami o oprostitvi Nicolaeja Bănicioiuja s strani Vrhovnega kasacijskega sodišča (ICCJ). CSM meni, da so Ionove izjave predstavljale pritisk na sodnike ICCJ.

Visoki svet tožilstva (VST) v Srbiji je obsodil poskuse vplivanja na neodvisno delo disciplinske komisije v postopku proti javni tožilki Višjega javnega tožilstva v Beogradu, Bojani Savović. VST je poudaril, da so tovrstni pritiski, vključno z medijskimi kampanjami in javnimi shodi, nedopustni in nezakoniti. Prav tako je obsodil zlorabo disciplinskega postopka v politične namene.

Predsednica Osmani je izrazila dvome, da Lista Serbe namerno poskuša preprečiti konstituiranje kosovske skupščine in meni, da nihče ne bi smel imeti pravice veta pri konstituiranju skupščine. Poudarila je, da ne bi smelo biti mogoče blokirati delovanja države zaradi enega podpredsednika. Svoje komentarje glede tega vprašanja je že predložila ustavnemu sodišču.

Predsednica Vrhovnega sodišča Isabel Perelló je obsodila kritike premierja Sáncheza na račun sodnikov, označila jih je za neprimerne in opozorila, da so takšne diskvalifikacije nedopustne v pravni državi. Hkrati je kritizirala vpletanje sodstva v politične polemike. Vodja PP Alberto Núñez Feijóo je opravičil svojo odsotnost na otvoritvi sodnega leta, ki jo je vodil kralj Felipe VI., in dejal, da mu je žal, da ni bil tam. Izrazil je mnenje, da je generalni državni tožilec, ki je bil obtožen, naredil veliko napako, ko je imel govore pred Vrhovnim sodiščem.

Predsedniki prizivnih sodišč v Romuniji so javno obsodili, kot pravijo, "agresivno kampanjo", ki se izvaja proti sodnikom pod pretvezo reforme pokojninskega sistema. V skupnem pozivu so izrazili zaskrbljenost zaradi napadov na sodnike, ki po njihovem mnenju spodkopavajo zaupanje javnosti v pravosodje in vplivajo na neodvisnost sodne veje oblasti, zlasti v odnosu do izvršne oblasti. Pozvali so vse akterje, vpletene v razprave o pokojninah sodnikov, naj ustavijo kampanjo demonizacije sodnikov.

Sodnik vrhovnega sodišča Pakistana, Mansoor Ali Shah, je pozval glavnega sodnika Yahya Afridija, da javno odgovori na šest vprašanj, ki se nanašajo na institucionalne pomisleke in neodvisnost sodstva. Mansoor je izrazil zaskrbljenost glede delovanja odbora PaPA in pravil, sprejetih brez razprave, ter opozoril na nevarnost, da bi sodstvo postalo neučinkovito. Pozval je tudi k odgovoru na sodniški konferenci 8. septembra.